Po drugi svetovni vojni je prišlo do sprememb organizacijskega ustroja športa in pretvorb športnih klubov v fizkulturna društva, tako da je bil moščanski klub ponovno formiran kot FD Borec.
Moštvo se je bilo prisiljeno preseliti, in sicer na selezijansko igrišče za Kino Triglav, v neposredno bližino današnjega domovanja. Tam so spomladi 1946 začeli s tekmovanjem v ljubljanskem okrožju in že v prvi sezoni osvojili odlično tretje mesto, ki je zagotavljalo nastop v kvalifikacijah za državno ligo, vendar jim žal ni uspelo. A na nastop med najboljimi ni bilo potrebno čakati prav dolgo, saj so se uvrstili v razširjeno slovensko ligo v sezoni 1946/47. Nogomet na Kodeljevem se je tako konec štiridesetih znašel tip pred propadom, a preostali igralci so nato le uspeli obnoviti društvo, ki je v nižjih ligah začelo ponovno nastopati kot DŠD Slovan. Sledil je postopen vzpon in moštvo se je leta 1953 uvrstilo v slovensko republiško ligo zahod, v tem času pa so rdeče-beli prišli tudi do finala republiškega pokala, kjer so nažalost izgubili z 1:2. Leta 1958 se je Slovan uvrstil v novo formirano enotno slovensko ligo. V njej je SLovan vse do razpada Jugoslavije igral vidno vlogo, z dvaindvajsteimi sezonami pa zaseda tudi mesto pri vrhu večne lestvice tega tekmovanja.